-
1 notice
['nəutis] 1. noun1) (a written or printed statement to announce something publicly: He stuck a notice on the door, saying that he had gone home; They put a notice in the paper announcing the birth of their daughter.) obvestilo2) (attention: His skill attracted their notice; I'll bring the problem to his notice as soon as possible.) pozornost3) (warning given especially before leaving a job or dismissing someone: Her employer gave her a month's notice; The cook gave in her notice; Please give notice of your intentions.) vnaprejšnje obvestilo2. verb(to see, observe, or keep in one's mind: I noticed a book on the table; He noticed her leave the room; Did he say that? I didn't notice.) opaziti- noticeably
- noticed
- notice-board
- at short notice
- take notice of* * *I [nóutis]nounobvestilo, objava, oglas; opazovanje, zaznanje; zaznamek, opomin; pozornost; odpoved; pismena opomba ali kratek članek v časopisu; ocena (knjige, filma itd.)economy notice of assessment — davčna odločbathis is to give notice that — s tem obveščamo, dajuridically to give notice of appeal — vložiti prizivparliament to give notice of motion — dati iniciativen predlogobituary notice — osmrtnica, obvestilo o smrtito bring s.th. to s.o.'s notice — opozoriti koga na kajto give s.o. notice — odpovedati komu služboto give s.o. notice of s.tb. — sporočiti komu kajto give notice to quit — odpovedati (stanovanje, službo)to have notice — zvedeti, biti obveščenjuridically to serve notice upon s.o. — pozvati koga (na sodišče)without notice — brez odloga (odpuščen itd.)humorously to sit up and take notice — iti na bolje (zdravje)to take notice of — opaziti, ozirati se na kajtake notice that — opozarjam te, dato take no notice of — ne zmeniti se za kaj, ignoriratinot worth s.o.'s notice — nevreden upoštevanjaII [nóutis]transitive verbopaziti; omeniti, pripomniti; ozirati se na kaj, upoštevati, meniti se za kaj; oznaniti, oglasiti, objaviti, oceniti (knjigo); odpovedati komu
См. также в других словарях:
izpolníti — in izpólniti im tudi spolníti in spólniti im [u̯n] dov. (ȋ ọ) 1. napraviti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo: on zmeraj obljublja, pa nikoli nič ne izpolni / svoje grožnje ni izpolnil; izpolniti besedo, obljubo /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika